2018

Lady Bird (ZDA, 2017, 94 min.)

Režija: Greta Gerwig
Scenarij: Greta Gerwig
Fotografija: Sam Levy
Montaža: Nick Houy
Glasba: Jon Brion
Produkcija: Scott Rudin, Eli Bush, Evelyn O’Neill
Igrajo: Saoirse Ronan, Laurie Metcalf, Tracy Letts, Lucas Hedges, Timothée Chalamet, Beanie Feldstein, Lois Smith, Stephen McKinley Henderson, Odeya Rush, Jordan Rodrigues, Marielle Scott
Festivali, nagrade: Zlati globus za najboljši film in glavno igralko v kategoriji muzikal ali komedija. Nagrada AFI za film leta. Nagrada gotham za najboljšo igralko. Nagrada združenja filmskih kritikov Bostona za najboljšo stransko igralko in najboljši scenarij. Nagrade združenja filmskih kritikov Chicaga za najboljši film, glavno in stransko igralko ter najbolj obetavno režiserko. Nagradi združenja filmskih kritikov New Yorka za najboljši film in stransko igralko. Nagradi združenj filmskih kritikov Los Angelesa in San Francisca za najboljšo stransko igralko. Nagrade združenja filmskih kritikov Toronta za najboljšo režijo in stransko igralko. Toronto. Telluride. New York. London.
Distribucija v Sloveniji: Karantanija cinemas

Zgodba
Piše se leto 2002 v kalifornijskem Sacramentu. Christine McPherson, ki sliši na vzdevek Lady Bird, je bistra, ambiciozna in uporniška najstnica. Trmasto kljubuje svoji materi, neskončno ljubeči, a kritični in odločni medicinski sestri, kateri je v resnici na las podobna. Oče je izgubil službo, zato se mati na vso moč trudi, da bi preživela družino. Lady Bird, ki pravkar obiskuje zadnji letnik katoliške srednje šole, pa sanjari o pobegu iz predmestja, prestižnih univerzah in velemestnih nebotičnikih ameriške Vzhodne obale.

Izjava avtorice
»Odnos med materjo in hčerjo je ljubezenska zgodba tega filma. /…/ Zgodbe filmov o najstnicah se običajno vrtijo okoli nekega fanta: princa na belem konju, odgovora na vse tegobe življenja. Toda to ni prav nič podobno resničnemu življenju. Večina žensk, ki jih poznam, je imela v najstniških letih neznansko lepe in neskončno zapletene odnose s svojimi materami. Želela sem posneti film, ki bi se osredotočil na to – kjer bi v vsakem trenutku čutili empatijo do obeh likov. Nisem hotela, da bi imela ena prav, druga pa bi se motila. Hotela sem, da bi se obe boleče neuspešno trudili razumeti druga drugo in na koncu nagraditi njuno neutrudno ljubezen. Zame so to najbolj ganljive ljubezenske zgodbe. Ljubezen med materjo in hčerjo je ena najbolj polnih ljubezni, kar jih poznam. /…/ Odraščala sem v Sacramentu, ki ga ljubim, in tako je bil prvi vzgib za nastanek filma moja želja napisati ljubezensko pismo temu kraju, katerega pomen sem resnično doumela, šele ko sem ga zapustila. Težko je prepoznati globino svoje navezanosti, ko jih imaš šestnajst in si prepričan, da se ‘življenje’ dogaja nekje drugje. Film ni posnet po resničnih dogodkih, a v njegovem jedru so resnični občutki, povezani z domom, otroštvom in odhodom. /…/ Ob besedi Kalifornija ljudje navadno pomislijo na San Francisco ali Los Angeles, toda v notranjosti države leži razsežna poljedelska dolina. Sacramento se nahaja na njenem severnem robu, in čeprav gre za prestolnico zvezne države, ima poljedelstvo v kosteh. To ni bahaško mesto. Ne poskuša se oglaševati ali prodajati. Ta kraj in njegove ljudi zaznamujeta nekakšna skromnost in integriteta.«
Greta Gerwig

Komentar

»Čudoviti film Grete Gerwig, prisrčen, globoko oseben portret dekliške adolescence, ki ga bolj zanimajo vezi med prijateljicami kot bežni flirti s fanti, utripa v privlačno razpuščenih ritmih mladosti.«
Tomris Laffly, Time Out New York

»Lady Bird je nekaj resnično posebnega: komedija o odraščanju, ki je tako smešna, dovzetna in odkritosrčna, da večina drugih filmov o adolescenci ob njej izpade kot vaja v klišejih.«
A. A. Dowd, The A. V. Club

»Lady Bird je ena velikih filmskih radosti tega leta. Prvenec Grete Gerwig kot samostojne scenaristke-režiserke je tako moder, tako smešen in tako izjemno suveren, da se zdi, kot bi padel z neba.«
Christopher Schobert, The Film Stage

»Lady Bird je pogosto huronsko smešen, toda hkrati je velikodušen, svoje like sprejema z vsemi napakami in šibkostmi, hibami in vrlinami.«
Allan Hunter, Screen International

»Zmešnjava in polomi najstništva so pospremljeni z duhovniki, ki jočejo ali razumejo šale, s stranskim likom, ki je bolj zrel kakor glavni lik, in z veliko grozljivih partnerskih odločitev. Tale “dramedija” je navsezadnje predvsem film o tem, kako se naučiti ponižnosti – toda ne (nujno) skozi spiritualnost filma Lady Bird ne odlikuje le dobra igra (Laurie Metcalf), temveč tudi izrazito pristen ter kredibilen pogled na rana leta življenja.«
Peter Zupanc, TV Okno

»Redkokdaj se zgodi, da filmska zgodba od prvih korakov dalje in skozi vse svoje peripetije, skratka  od zapletov do razpletov gledalca vodi v bolj ali manj enakomernem ritmu, brez prostega teka in odvodov ali celo slepih ulic. Še redkeje to vidimo pri delih, ki prinaša kompleksnost zapletene zgodbe, v katerih ob protagonistih nastopa še pisana množica bolj ali manj enakovrednih junakov. In če omenjenim značilnostim dodamo še ščepec tistega neortodoksnega, skoraj blagega, a zato nič manj brezkompromisnega feminizma, ki ga bo večina deškega, morda celo moškega občinstva sprejela povsem brez zavor, dobimo prav posebno filmsko zmes, delo, ki je v sodobni filmski pokrajini taka redkost kot zrak v vršacih Himalaje. Eno od takih del je Lady Bird /…/.«
Denis Valič, RA ARS

»Lady Bird je film o materi, ki je obtičala, in hčerki, ki noče obtičati. Film o materi, ki se žrtvuje, in hčerki, ki hoče več. Film o hčerki, ki noče biti le boljša verzija svoje matere, in materi, ki se boji, da je le slabša verzija svoje hčerke.« ZELO ZA
Marcel Štefančič, jr., Mladina

Režiserka
Greta Gerwig (rojena leta 1983 v Sacramentu, Kalifornija) je končala študij angleščine in filozofije na prestižnem kolidžu Barnard v New Yorku. V novem tisočletju se je hitro uveljavila kot ena najbolj prepoznavnih igralk ameriškega neodvisnega filma nove generacije, zlasti njegove naturalistične, nizkoproračunske in močno dialoške veje, imenovane »mumblecore«. Skupaj z Joejem Swanbergom je leta 2008 napisala in režirala romantično dramo Nights and Weekends ter v njej tudi nastopila. Prvi kritiški uspeh ji je prinesla vloga Florence v romantični komediji Greenberg (2010), igralkinem prvem sodelovanju z režiserjem Noahom Baumbachom. Dve leti kasneje je nastopila v naslovni vlogi Baumbachove indie uspešnice Frances Ha (2012), za katero je skupaj z režiserjem podpisala tudi scenarij, vloga pa ji je prinesla nominacijo za zlati globus. Skupaj sta nato spisala še scenarij za komedijo Mistress America (2015), ki je ob premieri na festivalu Sundance požela navdušen odziv kritike. Zaigrala je tudi v filmih Rimu z ljubeznijo (To Rome with Love, 2012) Woodyja Allena, Maggie ima načrt (Maggie’s Plan, 2015) Rebecce Miller, Wiener-Dog (2016) Todda Solondza, Jackie (2016) Pabla Larraína in 20th Century Women (2016) Mika Millsa, ki ji je prinesel številne nominacije in nagrade kritiških združenj. Lady Bird je igralkin samostojni režijski prvenec.