2019

Razstavno sezono 2018/2019 v Mestni galeriji Nova Gorica zaključujemo z razstavo videoinstalacij Ane Pečar, umetnica mlajše generacije, ki se ukvarja z videom, zvokom, performansi in vidžejanjem. Njeno delo sta v minulih letih močno zaznamovali dve težnji: prva zajema raziskovanja, vezana na razpršene in pogosto pozabljene ali zamolčane ostaline staroverskih prepričanj. Te raziskuje predvsem v Posočju, kjer so bili staroverski običaji med nekaterimi prebivalci teh odročnih krajev še vedno živi vse do uničenja svetovne vojne. Te običaje in ljudska izročila je na podlagi pričevanj in materialne zapuščine več desetletij zbiral Pavel Medvešček in jih tudi objavil v knjižni obliki. Druga težnja se pogosto prepleta s prvo in zajema poetične vizualne meditacije o odnosu med (sodobnim) človekom in naravo ter prepadom, ki vse pogosteje zeva med njima. Pečarjeva teh tem ne obravnava z distance, temveč se jim skuša kar se da približati in prekiniti ločnico med svojim življenjem ter umetniškimi in bivanjskimi vprašanji, ki prežemajo njeno delo.

Sama pravi: »Veliko časa živim v gozdu. Občutim prisotnost mnogih "zakladov", ki tiho dihajo v naravi. Ti zakladi so jasni, čisti in neokrnjeni. Hodim po gozdu in iz zemlje nabiram zaklade. Z očmi in kamero poskušam zajeti medlo svetlobo, ki jo sevajo. Ker ne slišimo premikanja planetov, vesolja, menimo, da ta zvok ne obstaja. Zakladi v gozdu so me naučili skromnosti in zavedanja, da smo le mali del igre, ki jo igra vesolje. Nekaj prostranega in velikega obstaja onkraj malega sveta, ki ga občutim. Zato s kamero zbiram zaklade, ki potujejo skozi rahlo gibanje zraka, vonj zemlje, komaj slišne zvoke in svetlobne žarke.«

Zato se vedno znova vrača k zvočnemu in slikovnemu prikazovanju naravnih elementov kot koščkov večnih premen časa. V montaži zvoka in slike sledi ritmu in pulziranju obeh elementov ter sestavlja nepretrgan tok podob, ki opazovalca popolnoma potopi v mirno, a fantastično senzorno izkušnjo.

O umetnici:

Ana Pečar (1977) je po zaključenem študiju v Washingtonu, ZDA na Concoran School of Art (1997–1998) je leta 2005 diplomirala še na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Aktivna je tako na slovenskem kot na mednarodnem umetniškem prizorišču, saj se udeležuje različnih razstav in festivalov novo medijske umetnosti ter umetniških rezidenčnih programov. Svoje znanje izpopolnjuje na umetniških delavnicah doma in v tujini, prejela pa je tudi več umetniških štipendij. Znanje tudi posreduje saj je 2015 predavala na Forumu o družbeni neenakosti in umetnosti na Royal College of Art v Londonu, 2016 pa na Univerzi v Bolzanu na Forumu o dolgu. Pogosto sodeluje z drugimi umetniki, vključena je bila v več umetniških kolektivov tako doma kot na tujem.