KOLEDAR DOGODKOV

.

Fagotist Luka Mitev je dijak 3. letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Zorana Miteva, redno pa se udeležuje tudi seminarjev uglednih profesorjev, kot so Michael Tavernaro, Bence Boganyi, Robert Gillinger, Gustavo Núñez, Giorgio Mandolesi, Emmanuel Pahud, Stefano Canuti, Andrea Zucco in Dag Jensen. Že dvanajstleten je prvič nastopil kot solist s pihalnim orkestrom Logatec, pa tudi z Obalnim komornim orkestrom in Godalnim orkestrom GŠ Postojna. Osvojil je najvišje nagrade na Tekmovanjih mladih slovenskih glasbenikov ter mednarodnih tekmovanjih v Požarevcu, Beogradu, Krškem in Ljubljani. Letos je bil finalist slovenskega izbora za Evrovizijskega mladega glasbenika in prvonagrajenec mednarodnega radijskega tekmovanja Concertino Praga, kjer je prejel tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. V sezoni 2013/2014 je bil sprejet v poletno šolo Evropskega mladinskega orkestra EUYO. Predstavil se je na recitalu v okviru koncertnega cikla Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske. Nastopil je s simfoničnim orkestrom RTV in simfoničnim orkestrom KGBL. Junija letos je nastopil s simfoničnim orkestrom češkega radia, s katerim je v Dvořákovi dvorani praškega Rudolfinuma izvedel Koncert za fagot, Lucijana Marije Škerjanca. V okviru južno češkega festivala Concertino Praga pa je nastopil še na treh recitalih.

Pandelina Atanasova je po začetnem glasbenem izobraževanju v rodni Makedoniji glasbeno pot nadaljevala v Sloveniji. Trenutno je študentka 2. letnika umetniškega magistrskega študija v razredu prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Svoje znanje je izpopolnjevala še na mednarodnih poletnih šolah in seminarjih pri profesorjih Borisu Romanovu, Ljudmili Romanovi, Andreju Dievu, Jokutu Mihajloviču, Vladimirju Mlinariču, Šaškini Kirji Aleksandrovni, Antonu Dukovu, Nataliji Tomič, Oliveru Kernu, Rubenu Dalibaltajanu. Na makedonskih državnih in regijskih tekmovanjih je osvojila pet prvih in dve drugi nagradi, na mednarodnih tekmovanjih mladih pianistov v Makedoniji, Srbiji, Bolgariji, Hrvaški, Ameriki in Franciji pa devetnajst nagrad (med njimi osem prvih). Kot solistka in komorna glasbenica je doslej nastopala na številnih koncertih v Makedoniji, Ameriki, Rusiji, Česki, Bolgariji, Srbiji in Hrvaški. Trikrat je kot solistka igrala z Orkestrom Makedonske filharmonije (2004, 2009, 2013), leta 2012 pa z Orkestrom Slovenske filharmonije. Letos je kot prejemnica Prešernove nagrade z orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani izvedla Saint-Saensov koncert v g-molu.

Program:

Robert Schumann: Tri romance 
                                   Nicht schnell
                                   Einfach, innig 
                                   Nicht schnell

 Leon Firšt: Iz polsna za fagot in klavir  

Paul Hindemith: Sonata za fagot in klavir 
                                   Leicht bewegt  
                                   Langsam 

Alojz Srebotnjak: Makedonski plesi 
                                   Allegro vivace 
                                   Andante 
                                   Vivacissimo 
                                   Allegro rustico

 François Devienne: Sonata št. 3 v F-duru za fagot in basso continuo, op. 24 
                                   Allegro 
                                   Largo 
                                   Rondo

 O sporedu:

Robert Schumann (1810−1856) sodi med najpomembnejše nemške skladatelje iz obdobja romantike, njegov opus pa obsega simfonije, koncerte, samospeve in klavirska dela, napisal pa je tudi nekaj skladb za komorne sestave. V svojih delih se kaže kot izrazit lirik, ki se je velikokrat zatekal v svet svoje bogate fantazije. Tri romance so bile napisane leta 1849 za oboo in klavir, pozneje pa so bile prirejene in izdane tudi za klarinet, violino, flavto ter fagot. Navdih za to kompozicijo naj bi Schumann dobil v starih legendah, za katere se je zanimal v zadnjih letih svojega življenja. V prvi romanci zaslišimo starodavni glas pripovedovalca, v drugi pa kaže melodijo nedolžne služkinje. Konča se klicem starega čuvaja, ki poziva vojake v boj.

Leon Firšt (1994) je študent drugega letnika kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Dušana Bavdka. Redno se udeležuje poletnih glasbenih taborov Glasbene mladine Slovenije, ki potekajo v Murski Soboti. Leon je o delu zapisal naslednje: »Skladbo Iz polsna (2014) sem napisal po naročilu prijatelja fagotista Mihe Miteva. Izhajal sem iz idej in občutkov iz polsna – stanja tik pred spanjem, ko človek še ne spi, a hkrati ni povsem buden.«

Slavni dirigent Furtwängler je nekoč izjavil: "Ni skladatelja nove generacije, ki bi naredil takšen preokret na nemškem glasbenem področju in v svetu, kot je Paul Hindemith (1895-1963). Lahko bi rekel, da je nekako humorističen in ustvarjen za moderno življenje. Njegova glasba je toliko resna kot kakšna igra." Hindemith je bil ena vodilnih glasbenih osebnosti svojega časa, uspešen violist, dirigent, teoretik in skladatelj solistične, komorne, orkestralne in scenske glasbe. Obdobje, v katerem je pisal sonate, delimo na dva dela: med leti 1917 in 1924 je pisal predvsem za godala, med 1935 in 1955 pa za druga glasbila. V tem obdobju je nastala tudi dvostavčna Sonata za fagot in klavir. Prvemu, umirjenemu stavku, sledi osrednji vsebinski del, v katerem se glasbeni material predstavlja v različnih tempih. Hindemithova Sonata za fagot je ena pomembnejših in največkrat izvajanih skladb 20. stoletja za ta instrument. 

Pedagog in skladatelj Alojz Srebotnjak (1931-2010) prihaja iz kompozicijske šole Lucijana Marije Škerjanca. Kot profesor kompozicije na ljubljanski akademiji je vzgojil celo vrsto priznanih slovenskih skladateljev. S svojim bogatim opusom, v katerem so številna orkestralna, komorna, instrumentalna, vokalna dela, poleg teh pa še scenska, baletna in filmska glasba, se uvršča med najuglednejše slovenske skladatelje. Njegova glasbena govorica je raznolika. V začetnem obdobju je uporabljal tradicionalna glasbena sredstva, kasneje se je posvetil dvanajsttonski tehniki in glasbeni grafiki, v vseh obdobjih njegovega ustvarjanja pa so nastajale skladbe, naslonjene na ljudske motive, tako slovenske kot makedonske. Makedonske ljudske plese, virtuozno skladbo v kateri se prepletajo značilni balkanski folklorni ritmi in ljudska melodika, je Srebotnjak posvetil svoji soprogi, znameniti pianistki Dubravki Tomšič, priredil pa jo je tudi za godalni orkester.   

Skladatelj François Devienne (1759-1803) je poleg velikanov Mozarta in Haydna eden redkih ustvarjalcev iz obdobja klasicizma, katerega dela vzbujajo pozornost še danes. Čeprav se je največ posvečal flavti (poučeval jo je tudi na Pariškem konservatoriju) in skladanju, se je kot fagotist zaposlil v pariški operi. Napisal je več kot 300 skladb, izjemnega pomena pa je tudi priročnik za učenje flavte, ki se uporablja še danes (Méthode de Flûte Théorique et Pratique). V njegovem bogatem opusu, polnem živahne, virtuozne melodike in naravnega glasbenega izraza, najdemo tudi Šest Sonat za fagot s spremljavo. Zaradi izrazito sproščenega karakterja in nenehnega prepleta elegantnih plesnih in melodičnih elementov, se Deviennova Sonata št. 3 po značaju približuje divertimentu, v 18. stoletju priljubljeni glasbeni obliki razvedrilnega karakterja.

Vstop prost.