2017

Režija: Peter Zach (2016, 95 min.)

Brezmejno - Beyond Boundaries je esejistični film ceste, v katerem se srečamo z različnimi ljudmi in njihovimi življenji ob mejah znotraj Srednje Evrope. Lirična besedila prepoznavnega slovenskega pesnika, Aleša Štegerja, nas spremljajo na filmskem popotovanju, ki je hkrati filozofska meditacija o nečem, kar bi lahko kmalu izgubili – o Evropi. 

Na razglednico mi je napisal te besede:
Brez meje bi bil angel, ali ocean.
Tako pa sem človek.
Droben človek v drobni deželi.
Moja dežela je manjša kot moj žep,
zato so meje vsepovsod.
Vse je meja. 

(Aleš Šteger) 

Brezmejno je evropski film ceste, ki se ustavlja na ranljivih območjih, na katerih je svoj pečat pustila vojna. Govori o vdoru v življenja prebivalcev, ki bivajo v krajih, kjer stojijo tako imenovane Meja, Granica ali Frontiera – in potekajo ob slovenski z Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Italijo. 

Film raziskuje te meje – njihovo naravo, nastanek in spreminjanje. Je država brez mej možna? So čustva, misli, odnosi, jeziki in ideje prikrajšani zaradi mej? 

Različne pokrajine v različnih regijah in izkušnje tamkajšnjih prebivalcev se stapljajo med seboj in ustvarjajo cineastično/filmsko doživetje raznolikih pogledov in zgodb. Kamera Thomasa Plenerta, ki je občutljiva za še tako drobne odtenke, opisuje ljudi in kraje s pomočjo nenavadnih podob. 

Besedilo Aleša Štegra popelje dokumentarne vsebine v literarno preteklost in sedanjost. Govori o morju, gorah, rekah, gozdovih in nižinah. Pesmi povezujejo neprestano spreminjanje in gibanje. Nič ne ostaja enako, niti meje, ki bežijo mimo kot sipine skupaj z dolinami, jezeri in rekami, preden izginejo v nič.
Ravno ta poezija preoblikovanja je osnovna esenca brezmejnosti. 

Glasbo, ki sta jo ustvarila Jelena Ždrale in Nino de Gleria, je navdahnila enaka mera etno jazza, sodobne glasbe in balkanskih zvokov. Glas Brine Vogelnik, ki je ena izmed slovenskih najbolj izjemnih pevk, nas ob kompleksni glasbeni podlagi s koreninami v tradicionalni pesmi popelje na filmsko popotovanje. 

Film Brezmejno je vizualni praznik in filozofsko potovanje v osrčje Evrope. Na poti se srečujemo z različnimi protagonisti in njihovimi osebnimi zgodbami, ki odsevajo življenja onkraj meja. Njihove izpovedi služijo kot opomin na nevarnost, ki preži na skupno, z mejami neobremenjeno območje Evrope, saj se meje navkljub vsemu ponovno pojavljajo.

USTVARJALCI FILMA 

PETER ZACH (avtor filma in režiser)
Rojen leta 1960 v avstrijskem Gradcu. Med letoma 1980 in 1982 je bil vpisan na medijske študije, med letoma 1982 in 1985 pa na študij sociologije in etnologije na Univerzi Karl Franzens v Gradcu. Med leti 1984 in 1988 je služboval kot ustanovitelj in glavni urednik filmske revije BLIMP, od 1987 do 1988 pa kot snemalec za avstrijsko nacionalno televizijo ORF in kot urednik WDR-ovega Aktuelle Stunde. Zach je posnel številne dokumentarne filme. Za film Malli – Artist in Residence je bil1994 nominiran za najboljši avstrijski film. Leta 1995 je zaslovel s filmom Aus der Mitte, ki govori o mladi umetniški sceni v Berlinu pet let po padcu berlinskega zidu. Leta 2000 Zach režira in producira Der Abendlaender, esejistični dokumentarec o avstrijskem pisatelju »pisatelju vseh pisateljev« Helmutu Eisendlu. Leta 2002 je delal na filmu Die Netzarbeiter, film o razvoju start-up podjetij v Berlinu. Sledijo filmi A City named Desire (2007/08) in Bohemian is all Greek to me (2012). Zach je posnel veliko kratkih filmov kot snemalec: Carmina Burana (2000) režiserja Oliverja Hermanna in Gilaven! Sing! (2004) režiserja Stephana Settela, produciral je tudi This Year in Czernowitz (2004) režiserja Volkerja Koeppa. Peter Zach je delal kot izvršni producent in scenarist na filmu Sasha Waltza Allee der Kosmonauten, ki je 1999 dobil nagrado Grimme Prize, delal je tudi na scenariju Othmarja Schmidererja Back to Africa (2005/06). Od leta 1990 Peter Zach dela in živi v Berlinu kot samozaposleni avtor, režiser, direktor fotografije in producent. 

ALEŠ ŠTEGER (avtor besedila)
Aleš Šteger je slovenski pesnik, esejist in romanopisec. Pripada generaciji pisateljev, ki so začeli svoja dela izdajati po razpadu Jugoslavije. Njegova prva zbirka poezije Šahovnice ur (1995) je bila razprodana v treh tednih in pokazala na novo generacijo slovenskih umetnikov in pisateljev. Štegerjeve knjige so prevedene v 16 jezikov. Njegove pesmi se pojavljajo v mednarodnih priznanih revijah in časopisih. 

THOMAS PLENERT (direktor fotografije)
Thomas Plenert se je rodil leta 1951 v Nauen v nekdanji NDR. Študij je začel na Konrad Wolf Univerzi za film in televizijo v Potsdamu in diplomiral na filmski univerzi v Lodzu na Poljskem. Njegovo delo snemalca je zaradi kakovosti liričnih prizorov v dokumentarnih filmih velikokrat nagrajeno.

HANNA SLAK (montažerka)
Hanna Slak je leta 1975 rojena v Ljubljani in je diplomirala režijo na filmski akademiji v Ljubljani leta 2003. Od leta 2001 je aktivna kot scenaristka, režiserka in montažerka. Med številnimi njenimi filmi sta tudi dva celovečerna igrana filma (Slepa pega, 2002 in Tea, 2007). S filmom se ukvarja na različne načine, od klasičnega scenaristično / režiserskega avtorskega filma do kratkih eksperimentalnih form in tudi formalnih filmskih raziskav. V svojih dokumentarcih išče izraz, ki poziva občinstvo k sodelovanju in k ponovnemu ustvarjanju različnih subjektivnih realnosti. Od leta 2007 Hanna Slak živi in ​​dela v Berlinu.

V filmu nastopajo:

DUŠAN in TINA BITENC
Dušan Bitenc, rojen v Ljubljani, je študiral zgodovino in prepotoval svet na kolesu kmalu po osamosvojitvi Slovenije. 

BRANKO BARIČ se opiše kot »jugoslovanski baštardin«, s črnogorskim očetom in mamo iz italijanskega Tržiča. Zanj obstajata le dve nacionalnosti: ljudje in mone.  

ROBI ŠVAB je predsednik Zveze komunistov v Zazidu, kjer se prijatelji Jugoslavije tedensko srečujejo v lokalni oštariji »CK« (Centralni Komite) in redno nazdravljajo Titu.

TATJANA JAZBEC je predstavnica slovenskega mednarodnega pristanišča Luka Koper in nam natančno pojasni, zakaj je ta luka prevelika za potrebe te države in je veliko bolj pomembno kot trgovsko središče za srednjo Evropo. 

ANDREJ PAPUCCI se je rodil v Trstu in je po rodu zamejec iz slovenske manjšine v Italiji. Sedaj je gostitelj v tako imenovani Gostilna Sociale. 

BORIS PAHOR velja za enega od najpomembnejših avtorjev v sodobni Sloveniji. Tržačan, katerega pisanje je bilo od nekdaj namenjeno ponižanim in razžaljenim. 

ANJA MEDVED in NADJA VELUŠČEK
Anja Medved, rojena leta 1969 v Novi Gorici je filmska in gledališka režiserka, ki je svoje številne filmske projekte realizirala v sodelovanju s svojo materjo Nadjo Velušček. Njun skupni interes je dokumentiranje osebnega in kolektivnega spomina ljudi na obeh straneh meje. 

MARIA JUWAN pripada slovenski manjšini v Avstriji in je voznica ter so-lastnica družinskega avtobusnega podjetja v obmejni avstrijski Koroški. 

VLADO SLOBODJAK dela v Gradcu kot tehnik in z družino vodi majhen muzej v čast Janezu Puhu, izumitelju prvoega kolesa s pogonom na pedala. 

STOJAN KERBLER se je rodil leta 1938 na Ptujski Gori in je znan po svojih fotografijah hiš in kmetij iz Haloz, obmejne gričevnate pokrajine s Hrvaško. 

BRANKO ŠKOLIBER je strojevodja na poti iz Slovenije na Hrvaško, ki jo dnevno prevozi že od jugoslovanskih časov dalje, ko še ni bilo meje med državama.

VLADIMIR ŽELJEZIČ je dolgo časa delal na regionalni meji s Slovenijo kot carinik, preden so ga premestili na mejo na Ortoj Virje. 

MARJETIA ŠAPAC je odraščala v gostilni na meji, kjer je bila že vrsto let carinarnica že za časa Madžarov, nato Rusov in je nato postala del Jugoslavije. Danes je slovenska meja z Avstrijo.

MILIVOJ »MIKI« ROŠ je znan avtor in režiser iz Prekmurja, samovoljne pokrajine ob meji z Avstrijo in Madžarsko z nekonvencionalnimi ljudmi. 

VINCENC FERENČAK opravlja svoje delo na veliki ekološki kmetiji blizu Odranci, ki se razteza po ozemlju treh držav.

O filmu so zapisali:

»Film prikaže idealno podobo, prehodno stanje. Posnetek uspešne evropske utopije.
Evropa v času, ko je bilo še vse v redu. Preden so prišli begunci in se je idila sesula. Film dokumentira nepredvidljiv postanek za trenutek refleksije. Preden je g. Schäuble, nemški minister za finance, sicer opisan kot “nemški rendez vous z globalizacijo”, zasedel svoje mesto in pahnil pol Evrope v resno krizo. Tukaj je prikazan premor – tisti premor, ki smo ga vsi začarano živeli med našimi velikimi evropskimi sanjami. Pesniki so mislili, da so nam bila življenja dana, da bi raziskovali svojo deželo. Film pokaže to obljubljeno podobo v vzvratnem ogledalu: ustavite se na naslednji bencinski črpalki in spoznate: zdaj je vsega konec. Kar ostaja, so ideali Evrope, le obljuba odprtih meja – odkar se je Evropa spet zaprla. Rien ne va plus. 

Dobro je, da obstajajo filmi, kakršen je film Brezmejno, ki so ga ustvarili Peter Zach, Aleš Šteger in Jana Cisar, evropski prijatelji, ki nam pokažejo, kaj je mogoče in kaj bo kmalu spet mogoče. Njihovo načelo v življenju je mir, postanek za refleksijo, osredotočenost na ljudi, dežele in situacije iz vsakdanjega življenja. Vse, kar zahteva sprejemanje in slavljenje življenja, ki si ga delimo. Naj vas ne bo strah, vi, evroskeptiki. Ta film obstaja.« Durs Grünbein

Vstopnina: 5 €

http://www.youtube.com/watch?v=LEIh20LUJpA