RAZSTAVA

Kurator: Andrej Medved
Sodelujoči umetniki: Suzana Brborović, Nina Čelhar, Matej Čepin, Barbara Drev, Marko Jakše, Staš Kleindienst, Robert Lozar, Ira Marušič, Katja Pál, Miha Štrukelj, Maruša Šuštar, Joni Zakonjšek, Nika Zupančič

Razstava, ki bo maja 2021 postavljena v Mestni galeriji Nova Gorica, poleti pa v veliko večjem obsegu v portoroškem Monfortu, gradi na avtorskih poetikah, ki zaznamujejo sodobno slovensko slikarstvo »ta-hip« in »ta-trenutek«, se pravi brez omejitev na posamezne generacije ali letnico rojstva, kot je bil to primer pred dvema letoma na razstavi Čas brez nedolžnosti v ljubljanski Moderni galeriji. Pomembna je torej kakovost del, njihova vrhunskost in aktualnost v smislu so=dobne ustvarjalnosti. Zato ne bo uveljavljenih slikarjev, ki trenutno nimajo presežnih del, niti slikarjev, ki so že ustvarili vrhunska dela in predstavljajo v svojem obdobju zaključene slikarske opuse, a so njihove sodobne slike pomik nazaj, »ponavljanje« ali le poskus nečesa novega, kar ne prinaša v resnici neki novuum ali celo nadaljevanje umetniške rasti v pomenu kakovostnega presežka v njihovem razvoju.

Zato ne bo na razstavi podob Dušana Kirbiša, Iva Prančiča, Mitje Ficka, tudi sicer odličnega in vedno prenovljenega Aleksija Kobala, niti Sandija Červeka in drugih uveljavljeni slovenskih umetnikov srednje in visoko srednje generacije. Pomembna je le sodobna vrhunskost in ustvarjalna inventivnost tistih, ki delujejo v tem času, v obdobju zadnjih dveh let ali celo to ne, pomembna je le izjemnost, invencija in »aktualnost«, ki presega nostalgično zamudnost in pomanjkanje ustvarjalne domišljije. Skupna rdeča nit razstave je novo slovensko slikarstvo, ki nastaja v tem trenutku in prinaša v naše vedenje in notranji pogled  nek maximum ustvarjalnosti in likovne empatičnosti v smislu slikovnega pre=sežka. Skupna rdeča nit je slikarstvo-samo-kot-tako, ki se ponovno vrača, po desetletjih medijskega zanikanja, zatišja in ignorance.

V sodelovanju: Obalne galerije Piran