RAZSTAVA

Razstavljajo:
Salvatore Calì, Tea Curk Sorta, Društvo Kumšt, Jana Humar, Boštjan Kavčič, Anja Kranjc, Ana Maraž, Vanja Mervič, Andrej Perko, Ivan Skubin, Tamara Stibilj, Tina Volarič, Simon Vovk in Tomaž Zarifa.

Mestna galerija Nova Gorica in Pilonova galerija Ajdovščina sta v letu 2020 objavili poziv za sodelovanje pri projektu Umetnost v času koronakrize na Goriškem, namenjeno umetnicam in umetnikom, ki živijo v Goriški regiji in ki izvirajo iz imenovanega območja, ter aktivno ustvarjajo na različnih področjih vizualne in intermedijske umetnosti. V skladu s pozivom so umetniki sodelovali z deli, ki so nastajala od 12. marca 2020 dalje, ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija koronavirusa. Poziv je bil odprt do 1. septembra 2020.

Pri pripravi poziva nas je zanimalo, kako se odziva aktualna umetnost na družbeno stanje zaradi epidemiološke krize ter na dejstva, kjer še najbolj izstopata prav strah in negotovost.

Tematika umetniških del nedvoumno priča o tem, kako je stanje, ko smo se primorani odpovedati temeljni potrebi človeštva, fizičnim stikom, močno zarezalo v delovanje družbe nasploh, in kako le ta poskuša ohranjati izjemno pomembno aktivno povezanost in solidarnost v družbi. Sodelujoči so se na poziv lahko odzvali z do petimi deli po lastni presoji, pri čemer se jih v likovni zvrsti ni omejevalo, omejitev je bila tematska in časovno vezana na obdobje, ko je vlada na dvanajsti dan v mesecu marcu leta 2020  čez noč ustavila naše življenje in prvič na področju celotne države razglasila epidemijo.

V letu 2021 sta selektorici Pavla Jarc (direktorica Kulturnega doma Nova Gorica) in Tina Ponebšek (direktorica Pilonove galerije Ajdovščina), izmed triindvajsetih prijavljenih, izbrali štirinajst ustvarjalk in ustvarjalcev s področja slikarstva, kiparstva, ilustracije in fotografije.

Kako je prvi val epidemije zarezal v življenja umetnic in umetnikov, lahko doživljamo na pričujoči razstavi. Svoja dela razstavljajo Salvatore Calì, Tea Curk Sorta, Društvo Kumšt, Jana Humar, Boštjan Kavčič, Anja Kranjc, Ana Maraž, Vanja Mervič, Andrej Perko, Ivan Skubin, Tamara Stibilj, Tina Volarič, Simon Vovk in Tomaž Zarifa.

Na delo večine razstavljavcev Covid-19 sicer ni bistveno vplival, vseeno pa znotraj njihovih del sledimo skupnim rdečim nitim, ki predstavljajo neizogiben odziv na vsakodnevno doživljanje realnosti z eksistencialnimi vprašanji, begom v naravo, samoto, osamljenostjo in izgubljenimi stiki s prijatelji. Velik izziv so predstavljali vsakodnevni odnosi, šolanje otrok na daljavo ter pomanjkanje materiala, razporejanje svojega časa, odziv na realno stanje omejevanja gibanja znotraj države in preko meja.

Salvatore Calì, italijanski ustvarjalec, ki živi in ustvarja v Novi Gorici, v fotografijah, ki so del digitalnega performansa Border Action na Trgu Evrope in Kruhovo masko, razmišlja o socialnih temah, ki jih je kovidna kriza še poglobila.

Kiparka Tea Curk Sorta iz Ajdovščine v Avtoportretu iz žice izpostavlja problematiko omejenega stika s sočlovekom in izzive znotraj odnosov med družinskimi člani (manj prijetna plat karantene je zagotovo predstavljajo šolanje otrok na daljavo).

Ustvarjalci, povezani v idrijsko kulturno umetniško društvo KUMŠT se na razstavi predstavljajo s hudomušnimi in malce provokativnimi plakati, ki so jih takrat v opustošeni Idriji, kot znanilce dogajanja, razobesili po mestu. Povod za ustanovitev društva je bila ravno kovid situacija. In tako je nastal projekt povezave kulturne dediščine in trenutnega duha v ideji tradicionalne idrijske čipke ozkega risa.

Nežni, krhki podobi na čajni vrečki, ki ju je z naravnimi pigmenti upodobila Jana Humar, pričata o splošnih težavah dostopnosti do dobrin v času zaprtja nenujnih storitev in izpostavljata aktualno okoljsko problematiko, ki je dejanski povod začetka epidemije.

S slednjo se ukvarja tudi slikar in oblikovalec iz Goč, Simon Vovk v slikah iz cikla Natura mensura est.

Globljo krizo vrednot in dekadenco naše civilizacije, ki jo koronakriza še danes hitro poglablja, kažejo dela tolminskega kiparja Boštjana Kavčiča v  Zadnjih rolicah WC papirja iz carrarskega marmorja. Ranljivost ter odvisnost posameznika od globalnega potrošniškega sistema, se je dodobra pokazala že v t.i. prvem valu epidemije.

Na krhkost in minljivost človeške eksistence opozarja v svojem ciklu slik Utelešanje divjine tudi slikarka in kiparka Anja Kranjc.

Na razstavi s svojimi deli sodelujejo tudi tri ilustratorke: Ana Maraž, Tina Volarič in Tamara Stibilj. Vsaka v svojem slogu izpostavlja tematiko bega v samoto ali osamljenosti. Odmik od realnosti, beg v varno zavetje so iskale v svoji ustvarjalnosti.

Novogoriškemu kiparju Vanji Merviču je čas popolne ustavitve življenje pomenil umik v introspekcijo, v razmislek o našem poslanstvu na Zemlji. Leteča preproga – Flying Carpet, je kot objekt položena ob steno in daje občutek nedokončanosti. Čas se je ustavil, ponuja premislek.

V svojih delih Ujetniki in Vrtiljak podobno pogled na vsesplošno družbeno situacijo, ki je s koronakrizo le še poglobljena, interpretira tudi kipar Ivan Skubin. Zagledani v svoj mali svet, vse bolj postajamo del ponavljajočega se kroženja ujetniki vse ožje lastne kletke.

Fotograf iz Vipavskega Križa Andrej Perko je lockdown izkoristil za samokritičen pogled v svoje dosedanje delo. Tok dogajanja se je med epidemijo upočasnil in avtorju omogočil tudi več priložnosti za, npr. čiščenje ateljeja, in tako sta nastali iz odsluženih tovarniških predalov ter ostankov poskusnih odtisov fotografij dve reciklaži.

Za konec niza predstavitev del in sodelujočih avtorjev pa se ustavimo še pri delih novogoriškega kiparja in oblikovalca Tomaža Zarife. Sliki Travnik in Mama sta dve iz cikla sedmih, ki so nastale v času koronakrize. Obe odmišljata situacijo, ter pišeta odo radosti in veselju. Ali kot je umetnik tudi sam delil misli o citatu filozofa Slavoja Žižka za članek o razstavi v Primorskih novicah: »Manj kot bomo govorili o covidu, manj ga bo.«