SOOČANJA S SODOBNO VIZUALNO UMETNOSTJO
Z željo, da bi sodobno umetnost približali čim širšemu krogu obiskovalcev, v Mestni galeriji Nova Gorica poleg bogatega razstavnega programa ter razvejanega pedagoškega programa z ustvarjalnicami za otroke in javnimi vodstvi po razstavah pripravljamo različna strokovna predavanja na temo sodobnih umetniških praks in predstavitve aktualnih umetniških projektov v okviru Soočanj s sodobno vizualno umetnostjo.
-
15. december 2021 ob 19.00
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Fotograf Primož Bizjak na obisku
Pogovor in predstavitev
Na srečanju z avtorjem bomo med drugim spregovorili o njegovem načinu ustvarjanja, pogledih na sodobno fotografijo, zlasti pa se bomo osredotočili na njegovo umetniško rezidenco v mestu Bamberg, za katero mu je dežela Bavarska podelila tudi delovno štipendijo. Na tej rezidenci je nastal zanimiv kratki film, ki si ga bomo ogledali na predstavitvi.
-
18. januar 2022 ob 18.00
Mestna galerija Nova Gorica
Maja Megla: Pogovori o vizualni umetnosti
Predstavitev knjige
Avtorica knjige Maja Megla je svet sodobne vizualne umetnosti, zagate ustvarjalnega procesa in različne umetniške pristope približala skozi humorne zgodbe in pogovore, ki so nastali ob srečanjih z velikani umetnostnega sveta. Navdihujoče misli in dragocene izkušnje 12 umetnikov in 10 kuratorjev (kritikov), med katerimi so Anton Vidokle, Boris Groys, Braco Dimitrijević, Carlos Basualdo, Charles Esche, Ekaterina Degot, Emilija in Ilja Kabakov, Herman Nitsch, Jan Fabre, Jannis Kounellis, Josef Koudelka, Kasper König, Kim Levin, Klavdij Sluban, Peter Weibel, René Block, Richard Deacon, Šelja Kamerić, Tony Cragg, Ulay, Viktor Misiano in WHW, so v navdih vsem generacijam.
»Zamislite si staroste umetnostnega sveta, ki v pogovoru z novinarji že desetletja nenehno govorijo o istih stvareh iz svojega življenja. Kaj naj jih sploh vprašam, da bo drugače, novo? Kako naj jih izzovem, da bi na stare dogodke pogledali sveže, vendar ne odjadrali predaleč v umetnostno teorijo, kjer so širjave za povprečnega bralca časnikov in revij mnogo preveč zapletene? Ja, vedno je bilo treba iskati ravnotežje, misliti tudi na bralca. Bila sem zgolj posrednica, vmesni člen, pismonoša, ki je zgodbe iz sveta umetnosti zapakiral v razumljiv jezik in jih posredoval do naslovnika, navdušenca nad umetnostjo. Poleg bralca pa je ključen intervjuvanec. Kako vzpostaviti pristen stik z njim? Kako ustvariti sproščenost in odprtost, ki sta potrebni za živahno izmenjavo pogledov, občutkov, mnenj? Seveda je šlo za zapeljevanje, vendar še zdaleč ne za erotično, bolj za sproščanje feromonov navdiha, očarljivo povabilo v intelektualno-ustvarjalni prostor.« (odlomek iz uvoda)
Arhiv Soočanj:
